Grmičarji
Grmičarji, selilski lovci in nabiralci, so bili nekoč razprostranjeni po večini južne Afrike. Različni zunanji vpilvi pa so se zgrnili tudi na Kalahari, njihovo zadnje pribežališče. Njihovo število se močno zmanjšuje.
Ti prebivalci puščave so verjetno največji ohranjevalci okolja. Verujejo, da bi izvali jezo Najvišjega bitja, če bi tlorabljali svoj življenski prostor. Sami naberejo in ulovijo le toliko hrane, kolikor jo potrebujejo za preživetje. Po velikosti so podobni odrednjeafriškim pigmejcem, imajo pa neobičajno velike in štrleče zadnjice in z maščobo nabita stegna-to pa je njihovo skladišče, ki si ga napolnijo v času obilne hrane. Ženske in otroci veliko nabirajo rastline, ki vsebujejo veliko vlage in majhne živali za hrano. Moški so izredno dobri lovci. Konice njihovih puščic so so napojene z močnim strupom iz ličink nekega hrošča.
To ljudstvo koplje v suhih rečnih koritih luknje ter shranjuje najdeno vodo v lupine nojevih jajc. Vodo pa dobijo tudi iz želodčne vsebine ubitih antilop. Tretji vir vode so melone tsamma, ki jih pojedo do 3 kg na dan.
Kako se že imenuje suha struga v puščavi Kalahari?
Kateri morski tok je vplival na njen nastanek?
Tipične oblike eolskega relifa so_________________________.
0 Comments:
Post a Comment
<< Home